Pritisni enter, da vidiš rezultate ali ESC da se vrneš na stran

Arena za učenje

V teh dneh, ko spremljamo rahljanje ukrepov in vračanje življenja v stare tire, petkovi kolesarji nadaljujejo s protesti, v zadnjih dveh tednih so se jim pridružili tudi nekateri kulturniki. Ob tem pustimo analize o mnogoterih obrazih in ozadju tega nasprotovanja, ki jim je skupni imenovalec aktualna vlada Janeza Janše. Napisi na njihovih transparentih jasno kažejo na željo po nasprotovanju, kar protest pravzaprav je: »javno izraženo nasprotovanje čemu, nezadovoljstvo s čim« (SSKJ). Na deklarativni ravni se lahko s kakšnim od njih tudi strinjamo (proti korupciji in elitam), a hkrati bode v oči praznina ob vprašanju: kaj zdaj? Če so se nekoč na protestih brali manifesti in vsebinske zahteve, tega pač tu ni zaslediti. Ker so med pestro druščino kolesarjev tudi intelektualci, bi vsaj od njih pričakovali toliko širine, da ob ponavljajočih kolesarskih povorkah ne bi vzklikali zgolj vedno istih gesel in sporočil. Ob taki medijski pozornosti ostaja priložnost pokazati na rešitve, ki bi bile v dobro vseh državljanov in bi koristile celi državi, neizkoriščena. Sta padec vlade in četrte predčasne volitve zapored res prava rešitev?

Besedo dialog SSKJ razloži kot pogovor, navadno med dvema osebama ali izmenjavo mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum. Sociologi trdijo, da je v sodobni družbi dialog način za opazovanje, kako naše skrite vrednote in kulturne razlike ter težnje vplivajo na naše obnašanje in neopazno vodijo v spopad. V tem smislu je resničen dialog predvsem arena za učenje, kako prenehati z medsebojnim onemogočanjem in pomeni nekaj novega za prihodnost naše civilizacije. Ali je po toliko letih medsebojnega obtoževanja in utrjevanja vzorca razmišljanja o »naših« in »vaših« iluzorno pričakovati, da bi tudi Slovenci enkrat stopili na pot resničnega dialoga, s katerim bi se predvsem učili o nas samih in našem načinu obnašanja ter vplivanja na druge?

Blaž Lesnik, Aktivator